Med krajani Mežice, Prevalj in Leš je znana podružna cerkev sv. Lenarta na Platu. Zaradi svoje odmaknjenosti in lege na nadmorski višini (1050 m) je nekoliko skrivnostna. Pri obnovi so posamezne najdbe potrdile domnevo, da je cerkev stara vsaj štiristo let. Zgrajena je v gotskem slogu 16. stoletja. Zapis na steni v cerkveni notranjosti razodeva letnici 1515 in 1535. Mnogi deli opreme so še prvotni: poslikan lesen strop in kor, ki ga podpira steber z letnico 1728, stranska oltarja, Marijin na mestu oltarja sv. Trojice iz leta 1755 in oltar sv. Gregorja papeža z letnico 1766. Po izdelavi in podobi je iz istega časa tudi glavni oltar. V prezbiterju je čudovito gotsko okno, ki je v celoti obnovljeno. Cerkev sv. Lenarta na Platu, ki je do leta 1967 spadala pod okrilje župnijske cerkve sv. Device Marije na Jezeru, po tem letu pa so jo reorganizirali v mežiško faro. Gre za ličen objekt, ki je nastal na prehodu iz pozne gotike v zgodnjo renesanso in je kot tak zelo redek predstavnik tega obdobja na Slovenskem. Renesančne prvine so vidne predvsem v dvoranski zasnovi in plastični stavbni dekoraciji. S cerkvico je povezana tudi legenda po kateri naj bi obiskovalca, ki zagrize v »čudežno verigo« za vse večne čase rešilo zobobola.